Indična sodba je povsem veljavna sodba

Na sodbo višjega sodišča v primeru Patria, ki je potrdilo obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča, se vrstijo odzivi sodelavcev in somišljenikov Janeza Janše. Več >>

Lovro Šturm iz Zbora za republiko, organizacije, katere član sveta je tudi Janša in ki je lani pripravila zborovanje v podporo Janši, je zapisal, da iz sodbe izhaja, »da ni nikakršnega dokaza za krivdo Janeza Janše. Sodba se skriva za terminom indične sodbe, čeprav to ni, saj skupek insinuacij ne zadosti kriterijem indične sobe«.

Enako kot je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal pravnomočno obsojeni, je tudi Šturm zapisal, da »je na tak način vsak trenutek mogoče obsoditi slehernega državljana za katerokoli kaznivo dejanje«. Pričakujejo, da bo sodba odpravljena, saj bo to predvsem v interesu pravne varnosti državljanov.

Oglasili so se tudi iz Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). V predsedstvu VSO sta Janša in drugi obsojeni Anton Krkovič, lani – še v času Janševe vlade – je VSO dobilo status društva, ki deluje v javnem interesu.

»Ta sodba argumentira dejstvo, da v Sloveniji še vedno vladajo paralelne strukture, da te strukture vladajo zato, ker ni bila izvedena lustracija – da sodnikov, ki so bili nosilci sodstva v prejšnjem sistemu, nismo zamenjali –, da v sodstvu ne delujejo ljudje, ki bi bili vredni zaupanja izrekanja sodb v imenu ljudstva,« je skoraj enako kot Janša v svojem nagovoru medijem dejal predsednik VSO Aleš Hojs, ki je bil del Janševe ministrske ekipe in je tudi član Zbora za republiko.

Božo Predalič, generalni sekretar VSO, član SDS in nazadnje Janšev vladni sekretar, je opozoril, da bi moralo sodišče »glede na to, da je Janša viden politik, svoje delo opraviti skrbno, eksplicitno in nedvoumno. Le tako bi dokazalo, da je sodilo pravično. Žal v tem primeru ni bilo tako«.

Ponovil je, kar je odzvanjalo že iz Zbora za republiko: »Sodišče priznava, da je sprejelo sodbo brez kakršnegakoli trdnega dokaza, le na podlagi indicev, kar je nevzdržno za pravno državo. To pomeni, da slovenska sodišča obsojajo ljudi na podlagi tega, katerim indicem si sodnik v konkretnem primeru želi verjeti.« Zato, tako Predalič, tudi podporniki Janše »z enako pravico, na podlagi nedvoumnih indicev, kot so čas, kraj, zaporedje političnih dogodkov in ostali indici, ki so med seboj povezani in se tako očitno dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog, trdimo in sodimo, da je celoten proces Patria političen proces in da je sodba politično motivirana, cilj pa Janšo onemogočiti in izriniti s slovenskega prizorišča«.

Višje sodišče je o primeru Patria odločalo, ker so se na obsodilno sodbo na prvi stopnji Janša, Krkovič in Ivan Črnkovič pritožili. V sodbi, v celoti objavljeni na Siol.net, piše, da so zagovorniki obdolžencev tekom sojenja podali več zahtevkov za izločitev dokazov. Prvostopenjsko sodišče zahtevkov ni upoštevalo, ker so bili dokazi pridobljeni zakonito – in to je potrdilo tudi drugostopenjsko.

Sodniki se torej niso odločali zgolj na podlagi insinuacij: »Insinuacija je namig na nekaj. Indic pa je več kot to: je dejstvo, ki kaže na obstoj nekega drugega dejstva,« pojasnjuje dr. Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo ljubljanske Pravne fakultete. »Vrsta indicev je vrsta oprijemljivih dokazov. Da bi sestavili zgodbo, je potrebna precejšnja količina indicev. Vsak zase morda komaj kaj pove, ampak ko vse zložimo, je pa slika tako kot pri impresionistih – jasna, le bolj od daleč jo je treba pogledati.«

Res pa indične sodbe niso običajne, še pove Petrovec, »a so povsem veljavne. Če je dovolj indicev, potem je lahko zgodba, kot jo utemelji sodnik, absolutno prepričljiva«. Višje sodišče je zavrnilo navedbe pritožnikov, da v prvostopenjski sodbi predstavljeni indici ne omogočajo indičnega sklepanj.

Pritožbe Janše, da sodba nima odločilnih dejstev o tem, kdaj, na kakšen način in kje naj bi obdolženec sprejel obljubo nagrade, je sodišče zavrnilo kot neutemeljene, ker »ne drži pritožbena trditev, da iz opisa sploh ni razvidno, kdaj je obdolženi Janša sprejel obljubo plačila provizije, saj je časovni okvir v zadostni meri opredeljen, pri čemer so datumsko konkretizirani tudi drugi pomembni oz. ključni sestanki, dogodki in druga opravila, ki prav tako časovno determinirajo vsebino očitanega kaznivega dejanja«.

Da v sodbi ni navedeno, kje točno, na katerem kraju je Janša sprejel obljubo plačila nagrade, ne pomeni, da je sodba v tem delu nesklepčna, je še zapisalo višje sodišče. »Še posebej, ker podatek o kraju in času storitve kaznivega dejanja zgolj pripomore k individualizaciji konkretnega kaznivega dejanja, sicer pa to nista zakonska znaka, niti nista, kot to zmotno meni pritožnik, odločilni okoliščini, ki bi v konkretnem primeru kakorkoli vplivali na obstoj očitanega kaznivega dejanja oziroma na kazensko odgovornost obdolženega Janše«.